Vprašanje, če je leta 1888 Emile Berliner, vedel kako velik vpliv bo njegov izum imel na glasbeno industrijo. 130 let kasneje je medij spet v porastu in poznavalci trdijo, da nič ne more zares nadomestiti barv, vonja, občutka in zvoka gramofonskih plošč.

Skupna vrednost prodaje vinilk je prvič po letu 1980 presegla vrednost milijarde dolarjev. Dokaj zanimivo, glede na to, da so nekateri verjeli, da bo ta nosilec zvoka propadel. Leta nazaj, ko je glasbena industrija še vedno masivno uporabljala zapise na CD-je, si verjetno nihče ne mislil, da bo v 2018 vinil pokrival skoraj 20% trga za fizične kopije. Vinil v sebi nosi nostalgijo in ni čudno, da bodo Coconovci s Sven Väth-om svoje veščine na letošnjem Kurzschlussu pokazali prav s pomočjo plat.

Večina svetovno znanih Dj-jev se ponovno odloča vrteti glasbo iz CD-jev. Zakaj je temu tako in kakšna je vloga vinila danes, smo se pogovarjali s stebrom svetovne techno scene Dj Umek-om.

Kateri medij ti je bolj pri srcu (vinil/cd) in zakaj?

Vinyl, saj sem najdlje časa vrtel muziko prav na vinylkah, všeč mi je vonj plošč, občutek ko položiš iglo na ploščo je fenomenalen, prav tako pa tudi občutek kako zaigra muzika.

Kako to, da si se spet odločil rolati na CD-je?

Moram priznati, da se nisem z lahkoto odločil za preskok in je kar trajalo, da sem dejansko naredil ta korak. Standardi v klubih so danes skoraj povsod taki, poleg tega so morali na festivalih skoraj, da samo še zame (in še kakega posebneža) postavljati komplet opremo, kar otežuje zadevo z vseh vidikov. Zato sem se prilagodil večini in tudi sam pričel sedaj vrteti muziko na playerjih. Res je tudi to, da Cdji vseeno ponujajo približek tega kar ponujajo računalniki, saj je sama tehnologija napredovala.

Ali še vedno kupuješ vinilke?

Seveda. Približno 5-10/mesec. Največ elektro ter nekatere, katere sem si včasih zelo želel in iz različnih razlogov nisem mogel priti do njih. Elektro glasbo še zmeraj pogostokrat ne moreš dobiti na računalniku, temveč le na vinylih, kar se mi zdi res unique.

Za kateri medij potrebuješ več veščin? Ko rolaš na plate ali na CD-je?

Vsekakor na vinylkah, saj je beatmatching težji, nimaš števca bpm, plošča gre samo od A do točke B – nimaš opcije prevrteti naprej oziroma nazaj, kot nam to omogočajo playerji.

Kakšen način izdajanja priporočaš mladim?

Če se le da, priporočam izdajo v vseh formatih; od kasete, CD-ja, stream portalov, itd.

Ali se splača še vedno tiskati vinil?

Finančno zagotovo ne, je pa kar nekaj ljudi, ki skoraj fanatično prisegajo le na vinylke. Na ta način pokažeš neko resnost oziroma ljubezen do glasbe, saj vemo, da se je prva glasba vrtela ravno na vinylkah.

Ali daneš še vedno kupuješ fizične kopije ali le digital?

Kot sem omenil zgoraj, še zmeraj kupujem; seveda ne tako pogosto kot digital, žal.

Kako je bilo kupovati glasbo v devetdesetih? Kje so jo dobili?

To je bil cel projekt, zabaven, a seveda veliko težje in dražje kot je to danes, ko nam je glasba dostopna skoraj da iz kavča. Takrat smo se po plošče peljali v München ali na Dunaj, preživeli ure in ure med ploščami in brskali. Če si imel srečo, so ti dali kako ploščo na stran, saj si sicer ostal brez v kolikor nisi kupil tik ob izdaji. Občutek preživet med 1000 ploščami pa je bil fenomenalen.